Baza znanja

Spodaj objavljamo zadnjih 10 prispevkov, dodanih v bazo znanja podjetja Presentia d.o.o. Ostale najdete v kategorijah desno.

Kaj je spletni brskalnik?

Objavljeno: 20. December, 2011 ,

Z veliko gotovostjo ga pravkar uporabljate za ogled članka pred vami.

Spletni brskalnik, angleško web browser je v računalništvu aplikacija, s katero brskamo po svetovnem spletu WorldWideWeb (www). Omogoča prikazovanje spletnih virov, kot so HTML dokumenti (spletne strani) in večpredstavne vsebine (npr. slika, video). Vsak vir ima svoj URI identifikator. Hiperpovezave v spletnih dokumentih omogočajo uporabniku navigacijo po sorodnih virov.

Čeravno se spletne brskalnike v največji meri uporablja za dostop do www, pa jih lahko uporabimo tudi za dostop do privatnih omrežij in datotek na spletnih strežnikih.

Prvi spletni brskalnik je bil WorldWideWeb. Objavljen je bil leta 1991.

Najbolj popularni spletni brskalniki

Spletni brskalnik Na katerem operacijskem sistemu deluje Leto prve izdaje Je odprto-koden? Brezplačen prenos brskalnika
Internet Explorer (IE) privzeti brskalnik za Windows 1995 Ne Prenos iz Microsoftove strani
Mozilla Firefox Windows, Mac OS X, Linux in na njem bazirani operacijski sistemi, BSD 2002 Da Prenos iz spletišča Mozille
Google Chrome Windows, Mac OS X, Linux 2008 Delno Prenos iz Googlove strani
Safari Windows, privzeti brskalnik za Mac OS X 2003 Delno Prenos iz Applove strani
Opera Windows, Mac OS X, Linux in na njem bazirani operacijski sistemi, BSD 1996 Ne Prenos iz spletišča Opere

Za vsakega od navedenih spletnih brskalnikov iz zgornje tabele velja da:

  • je brezplačen
  • omogoča upravljanje z  zaznamki (bookmark)
  • ima podporo za prenos datotek
  • vključuje sistem za upravljanje z gesli
  • vključuje sistem za upravljanje form
  • vključuje sistem za preverjanje črkovanja (IE od različice 10 dalje)
  • vključuje orodno vrstico z vnosnim poljem za iskanje po spletnem iskalniku (pozor! spletni iskalnik ni del spletnega brskalnika, v brskalniku je zgolj povezava do njega)
  • omogoča konfiguracijo varnosti za stran
  • omogoča avtomatično posodabljanje

Funkcije brskalnika

Osnovna funkcija brskalnika je, da uporabniku dostavi informacije spletnih virov. Kako do njih pride? Postopek je sledeč:

  • Iz vpisanega URL naslova ugotovi, kje se nahaja spletni vir (npr. spletna stran).
  • Ustvari povezavo z oddaljenim računalnikom, kjer je shranjena vsebina vira.
  • Ciljnemu računalniku pošlji informacije, da bo sprožil prenos virov.
  • Prejmi HTML dokument in ostale datoteke, ki se prenesejo preko interneta od oddaljenega računalnika do lokalnega računalnika.
  • Pretvori prejeto sporočilo v interaktivni spletni dokument in ga prikaži na zaslonu.

Postopek s podrobnostmi:

  • Uporabnik brskalnika vpiše v naslovno vrstico spletni naslov spletnega vira (npr. URL spletne strani).
  • Na podlagi predpone URL-ja se določi, kako bo URL interpretiran. Najpogosteje je predpona “http:”. Slednja identificira, da bo vir pridobljen preko protokola HTTP. Spletni brskalnik je HTTP odjemalec. Večina brskalnikov podpira tudi druge predpone, kot so npr. “https:” (za varno brskanje preko protokola https), “ftp:” (za brskanje preko protokola ftp), “file:” (za dostop do datotek na lokalnem računalniku).
  • Načeloma brskalniku ni znan IP naslov vpisanega URL-ja, ker se v naslovih namesto IP številk zaradi lažjega pomnjenja uporabljajo imena domen. V primeru, da te IP številke nima, jo izve od dns strežnika, ki hrani tabelo za pretvarjanje domen v IP naslove.
  • Spletni brskalnik odpre povezavo z napravo na pridobljenem IP naslovu preko IP vtičnice.
  • Brskalnik skozi vtičnico pošlje HTTP podatkovni tok z navodili oddaljeni napravi (načeloma strežniku), kaj naj naredi. Pri dostopu do vsebine HTML strani brskalnik načeloma pošlje strežniku zahtevek GET. Seznam HTTP zahtevkov navajamo v članku Kaj je HTTP?
  • Strežnik obdela zahtevek in pošlje brskalniku podatkovni tok HTTP. Slednji vsebuje kodo “200 OK” in sporočilo strežnika, katerega lahko sestavljajo HTML dokument, datoteke spletne strani (slike, video) in druge informacije, ali pa kakšna od HTTP statusnih kod.
  • Brskalnik zbere vse elemente (objekte) v prejetem HTML dokumentu. Rezultat zbiranja je interaktivni dokument, katerega prikaže na zaslonu.
  • V primeru, da je definirano v dokumentu, brskalnik pred ali po prikazu dokumenta izvede določene skriptne funkcije, ki npr. spremenijo del vsebine strani.

Funkcionalnosti spletnih brskalnikov opisujemo v raznih člankih v naši bazi znanja. Spodaj je seznam nekaterih člankov in povzetek tega, kaj boste v njem izvedeli o spletnem brskalniku.

Članek Kaj boste izvedeli o brskalniku?
Kaj je HTML? kako spletni brskalnik interpretira prejeti HTML dokument
Kaj je hyperlink? kako spletni brskalniki prikazujejo povezave
Kaj je Script? kako spletni brskalniki izvajajo skripte, ki spremenijo podobo ali obnašanje spletne strani
Kaj je JavaScript? kako spletni brskalniki izvajajo JavaScript skripte
Kaj je CSS? brskalnik loči vsebinske podatke dokumenta (besedilo, slike, tabele, ipd.) od podatkov, ki določajo oblikovne lastnosti dokumenta in njegovih elementov
Kaj je session? kakšno vlogo ima brskalnik pri shranjevanju piškotkov – cookie
Kaj je cache? vas zanima, kako spletni brskalniki shranjujejo zadnje obiskane spletne strani?
Kaj je favico? kje spletni brskalniki prikazujejo ikono spletna strani
Kaj so HTTP statusne kode? kakšne so minimalne zahteve brskalnika pri prepoznavanju HTTP statusnih sporočil
Kaj je poštni odjemalec? kako z brskalnikom dostopati do spletne pošte
Kaj je IP naslov? spletne strani so shranjene na strežnikih s svojo IP številko… kako dostopati do strani preko IP številke

Objavljeno v kategoriji Vprašanja pred naročilom | Napiši komentar

Kaj je MailScanner?

Objavljeno: 19. December, 2011 ,

MailScanner je brezplačni odprtokodni sistem za varnost elektronske pošte. Deluje na mnogih poštnih strežnikih podjetij, internetnih ponudnikov (ISP), vladnih institucij in vojske. Programska oprema deluje na katerem koli operacijskem sistemu, ki bazira na Unix-u.

MailScanner e-sporočilo preveri z raznimi filtri, na osnovi katerih določi, ali je njegov pošiljatelj znan spammer in ali vsebuje kateregakoli od znanih virusov. Informacije o spam-u in virusih prejema od številnih centrov. Poznan je kot sistem z visoko zanesljivostjo, stabilnostjo in zmogljivostjo. MailScanner dnevno pregleda 0.5 milijarde e-sporočil, od katerih zazna 75 milijonov vsiljivih. Dnevno odstrani cirka 2 milijona virusov. Ocenjeno je, da zazna okoli 95% vseh nezaželenih sporočil.

Zaščita pred zlonamerno programsko opremo je zagotovljena na podlagi širokega spektra pregledov in testov. MailScanner vsebuje:

  • enega najboljših detektorjev za prevare z ribarjenjem (phishing),
  • funkcijo za zaznavo datotečnega tipa na podlagi vsebine sporočila
  • pravila za preverjanje imen datotek
  • podporo za več kot 20 različnih paketov protivirusnih pregledovalnikov, med katerimi je pomembnejši ClamAV pregledovalnik
  • detektor za pornografska spam sporočila, katerim odstrani grafične vsebine in s tem zmanjša promet ter obremenjenost poštnih strežnikov

Preventiva pred nezaželeno pošto temelji predvsem na zelo odmevnem paketu SpamAssassin, ki omogoča hitro poizvedovanje po črnih listah, s pomočjo katerih se zavrne velik del spam sporočil.

MailScanner vsako uro avtomatično posodobi vse nameščene pregledovalnike virusov.

Objavljeno v kategoriji Vprašanja pred naročilom | Napiši komentar

Kaj je Clam Antivirus?

Objavljeno: 19. December, 2011 ,

Clam Antivirus (ClamAV) je brezplačna odprto-kodna zbirka protivirusnih orodij, ki se lahko izvajajo na operacijskih sistemih Linux, Mac OS, Windows, OpenVMS in še nekaterih. Najpogosteje se ga uporablja na poštnih strežnikih, kjer skrbi za pregledovanje e-sporočil.

ClamAV se samodejno posodablja preko interneta. Baza se posodablja na podlagi digitalnega podpisa. ClamAV lahko uporabimo preko ukazne vrstice, kjer lahko funkcionira kot pregledovalnik. Ker sam po sebi nima grafičnega vmesnika, so zanj številni razvijalci izdelali lastne GUI aplikacije.

ClamAV vključuje prilagodljiv in hiter več-nitni »daemon« (program, ki se izvaja v ozadju), ki uporablja oddaljeno oziroma deljeno knjižnico, distribuirano skupaj s paketom Clam AntiVirus. Zbirka virusov se ažurno posodablja.

Še nekaj njegovih značilnosti:

  • e-sporočila se pregleduje ob dostopu (On-access scanning)
  • v njegovi bazi je več kot 20000 virusov in trojanskih konjev
  • pregledovati zna tudi komprimirane datoteke formatov RAR, Zip, Gzip, Bzip2
  • vgrajeno ima podporo za Mbox, Maildir in raw datoteke

Sorodni članki:

Objavljeno v kategoriji Vprašanja pred naročilom | Napiši komentar

Kaj so HTTP statusne kode?

Objavljeno: 12. December, 2011 ,

Statusne kode so statusna sporočila v HTTP protokolu, ki jih strežnik pošlje odjemalcu.

Katerikoli odjemalec (to je npr. tudi brskalnik, s katerim si ogledujete spletno stran) gre skozi naslednje procese:

  • Pridobi IP naslov iz IP imena spletišča (številka, ki sledi zapisu http://). Številke načeloma ne vidimo, ker se namesto nje uporablja domena (bolj zapomljivo ime). Številko zato posreduje strežnik domenskih imen, ki hrani tabelo za pretvarjanje domen v IP naslove.
  • Odpri povezavo preko IP vtičnice s tem IP naslovom.
  • Zapiši podatkovni tok HTTP skozi to vtičnico.
  • Prejmi  skozi to vtičnico od strežnika odgovor v obliki podatkovnega toka HTTP. Ta podatkovni tok vsebuje kode, ki so determinirane v HTTP protokolu.

Poenostavljeno povedano, pri dostopu do spletne strani gre brskalnik skozi naslednje procese:

  • Ugotovi, na katerem strežniku se nahaja spletna stran.
  • Poveži se s strežnikom, kjer je shranjena spletna stran.
  • Pošlji strežniku zahtevo po dostopu do specifične strani.
  • Prejmi odgovor od strežnika.

Strežnik lahko odjemalcu vrne HTTP tok podatkov s podatki, ki jih želimo (npr. datoteko spletne strani), ali pa statusno kodo. Minimalna zahteva za HTTP odjemalca (spletni brskalnik) je, da prepozna pet razredov statusnih sporočil. Od njega je pričakovati tudi, da bo izpisal statusno kodo.

Razredi statusnih kod

  • 1XX informacijska sporočila v rangu od 100 do 199. Strežnik potrdi, da je prejel zahtevo in da se proces lahko nadaljuje.
  • 2XX sporočila o uspehu v rangu od 200 do 299. Strežnik odgovori odjemalcu, da je prejel njegovo zahtevo, jo sprejel in uspešno izvedel.
  • 3XX sporočila o preusmeritvah v rangu od 300 do 399. Strežnik sporoči odjemalcu, da je on na potezi. Odjemalec mora izvesti dodatno akcijo, da bi strežnik zaključil prvotno zahtevo. Podrobni opisi kod: 302.
  • Kode napak:
    • 4XX sporočila o napakah na strani odjemalca v rangu od 400 do 499. Strežnik sporoči odjemalcu, da je z njegovo zahtevo nekaj narobe.
    • 5XX sporočila o napakah na strani strežnika v rangu od 500 do 599. Strežnik sporoči odjemalcu, da je prišlo do napake pri poskusu izvajanja zahteve.

Kode napak 4XX in 5XX opisujemo in naštevamo v članku Kode napak v HTTP protokolu.

Objavljeno v kategoriji Kode napak, Splošni računalniški pojmi | Napiši komentar

Kako izbrisati imenik, katerega lastnik je nobody?

Objavljeno: 8. December, 2011 ,

Članek je namenjen strankam, ki v svoji cPanel nadzorni plošči ali v FTP odjemalcu, s katerim se povežejo do svojega spletnega imenika na našem strežniku, naletijo na imenik, katerega želijo izbrisati, pa se to ne da. Podali vam bomo navodila, kako tak imenik izbrisati. Programersko znanje ni potrebno, čeravno bomo imeli opravka s php skriptami.

Kaj bo potrebno storiti?

  • v cPanel nadzorni plošči boste ustvarili datoteko izbrisi.php
  • v datoteko boste skopirali spodaj navedeno kodo in v njej določili ime imenika, katerega želite izbrisati
  • shranili boste datoteko, poskrbeli, da se lahko izvede in jo pognali iz brskalnika

Tehnična obrazložitev: V primeru, ko strežnik za izvajanje php ukazov uporablja php handler dso, se lahko zgodi, da se ob instalaciji raznih spletnih aplikacij  (npr. Joomla CMS) datotekam ali imenikom dodeli lastnik nobody. Takih datotek uporabnik potem ne more ročno izbrisati preko cPanel nadzorne plošče ali FTP odjemalca, razen če je administrator strežnika. Lahko pa se posluži php skripte, ki to naredi zanj. V članku vam bomo podali navodila, kako uporabite tako skripto in izbrišete želeni imenik, katerega lastnik tehnično gledano niste vi, ampak nobody.

Spodnja datoteka lahko izbriše specifičen podimenik v imeniku public_html in vse podimenike ter datoteke v njem.

<?php
//Spodaj med narekovaje vpišite relativno pot do imenika.
//1.primer... Denimo, da se v imeniku public_html nahaja podimenik testniImenik.
//            Če bi ga želeli izbrisati z dano skripto, je relativna
//            pot kar ime podimenika. Koda za določitev tega
//            podimenika v skripti: $imenik="testniImenik";
//2.primer... Denimo, da se v imeniku public_html nahaja podimenik testniImenik
//            v katerem je imenik testniImenik2.
//            Če bi želeli izbrisati testniImenik2 z dano skripto, je relativna
//            pot testniImenik/testniImenik2. Koda za določitev tega
//            podimenika v skripti:  $imenik="testniImenik/testniImenik2";
$imenik=""; //Tu med narekovaje vpišete relativno pot do imenika, katerega
//         želite izbrisati, nato shranite datoteko in jo poženite v brskalniku.
$trenutniImnik= getcwd();
$izbrisiImenik=$trenutniImenik."/".$imenik;
recursive_remove_directory ($izbrisiImenik);
function recursive_remove_directory($directory, $empty=FALSE){
  if(substr($directory,-1) == '/'){
    $directory = substr($directory,0,-1);
  }
  if(!file_exists($directory) || !is_dir($directory)){
    return FALSE;
  }elseif(is_readable($directory)){
    $handle = opendir($directory);
    while (FALSE !== ($item = readdir($handle)))  {
      if($item != '.' && $item != '..') {
        $path = $directory.'/'.$item;
        if(is_dir($path)){
          recursive_remove_directory($path);
        }else{
          unlink($path);
        }
      }
    }
    closedir($handle);
    if($empty == FALSE){
      if(!rmdir($directory))   {
        return FALSE;
      }
    }
  }
  return TRUE;
}
?>


Kako uporabiti skripto?

  1. Prijavite se v cPanel nadzorno ploščo. Ne veste kako? Poglejte navodila v članku Kje dostopam do cPanel nadzorne plošče?
  2. Odprite Upravitelja datotek. V primeru, da ne veste kje se nahaja, si oglejte članek Upravitelj datotek – File manager.
  3. Začasno nastavite imeniku public_html pravice 777. V primeru, da ne veste, kako se to naredi, najdete navodila v članku Kako direktoriju ali datoteki spremeniti pravice? To je potrebno zato, da boste imeli pravico izvajati določene ukaze.
  4. V public_html imeniku ustvarite datoteko izbrisi.php. To storite tako, da v meniju kliknete na ikono “New file” (“Nova datoteka”).
  5. Odprite datoteko z urejevalnikom v upravitelju datotek. To storite tako, da v meniju kliknete na ikono “Edit” (“Uredi”).
  6. V odprto datoteko skopirajte kodo zgornje skripte.
  7. Določite pot v spremenljivki $imenik. Pot do imenika vpišite med narekovaja. Druge kode ne spreminjajte. Primera:
    • Denimo, da se v imeniku public_html nahaja podimenik testniImenik. Če bi ga želeli izbrisati z dano skripto, bo koda za določitev imenika v skripti sledeča:
    $imenik="testniImenik";
    • Denimo, da se v imeniku public_html nahaja podimenik testniImenik v katerem je imenik testniImenik2. Če bi želeli izbrisati testniImenik2 z dano skripto, bo koda za določitev imenika v skripti sledeča:
    $imenik="testniImenik/testniImenik2";
  8. Shranite datoteko.
  9. Poženite skripto. To storite tako, da v brskalniku odprete novo okno/nov zavihek in v URL vpišete www.ImeVašeDomene.končnica/izbrisi.php, pri čemer zapis ImeVašeDomene.končnica nadomestite z imenom vaše domene.
  10. Ko boste izbrisali vse želene imenike, ne pozabite imeniku public_html spremeniti pravice nazaj na 750.

Pozor: Preden uporabite skripto izbrisi.php, se prosimo prepričajte, da brišete pravi imenik. Datoteke, ki jih boste izbrisali, ne bodo več dostopne! V primeru, da boste izbrisali napačen imenik, je možnost povratka samo še iz arhivskih datotek. Na naših strežnikih se avtomatično ustvarjajo dnevni, tedenski in mesečni arhivi, do katerih lahko dostopate preko cPanel nadzorne plošče.

Sorodni članki:

Objavljeno v kategoriji Datoteke, Spletno gostovanje, cPanel nadzorna plošča | Napiši komentar

Nastavitev POP3 poštnega strežnika na iPad-u

Objavljeno: 14. November, 2011 ,

Želite na svojem iPad-u prebirati pošte, ki prispe v poštni predal, vezan na vašo domeno (npr. info@webstran.si, podpora@presentia.si)?

Predstavili vam bomo postopek, ki bo pojasnil, kam na iPad-u vpisati nastavitve za strežnik za prejemanje pošte. V postopku so tudi navodila za nastavitev strežnika za odhodno pošto, ki vam bo omogočil, da boste preko iPad-a pošiljali e-sporočila iz vašega e-računa.

Postopek za nastavitev določil za prejemanje pošte preko POP3 poštnega strežnika:

  1. V primeru, da e-računa še nimate nastavljenega, pritisnite v osnovnem meniju na ikono Mail. V nasprotnem primeru pa v osnovnem oknu pritisnite na Settings => Mail => Accounts => Add Account.
  2. Sedaj iz seznama izberite tip računa, ki ga boste uporabljali. Na voljo so:
    • Microsoft Exchange
    • MobileMe
    • Gmail
    • Yahoo! Mail
    • AOL
    • Other
  3. V nadaljevanju podajamo navodila za nastavitev e-računov, ki gostujejo na naših poštnih strežnikih. V seznamu torej izberite Other.
  4. Vpišite svoje uporabniške podatke:
    • ime in priimek
    • naslov e-računa
    • geslo e-računa
    • opis
  5. Pritisnite na gumb Save.
  6. Pritisnite na gumb POP.
  7. V rubriki Incoming Mail Server
    • pri Host Name vpišite mail.mojadomena.si, pri čemer besedo mojadomena.si nadomestite z imenom vaše domene
    • pri User Name vpišite uporabniško ime vašega e-računa (to je naslov e-računa, pri katerem je znak @ zamenjan z znakom +, npr info+presentia.si)
    • pri Password vpišite geslo vašega e-računa
  8. Sedaj pritisnite na Done/Verify.
  9. Zgodi se lahko, da boste dobili sporočilo “Cannot verify server identity”. V tem primeru pritisnite na gumb Details. V pojavnem oknu pritisnite na gumb Accept.

Sedaj ste nastavili poštni strežnik za prejemanje pošte.  V primeru, da jo želite preko iPada za ta e-račun tudi pošiljati, nastavite določila za pošiljanje pošte preko strežnika SMTP:

  1. Vrnite se na Home => Settings => Mail, Contacts, Calendars. Tam izberite e-račun, ki ste ga nastavili. Preverite POP in SMTP nastavitve.
  2. Pri rubriki Outgoing Mail Server pritisnite na SMTP.
  3. Pri Server pritisnite na gumb On.
  4. Vpišite podatke strežnika za odhodno pošto:
    • pri Host Name vpišite mail.mojadomena.si, pri čemer mojadomena.si nadomestite z imenom vaše domene
    • pri User Name vpišite uporabniško ime za vaš e-račun (to je naslov e-računa, pri čemer je znak @ zamenjan z znakom +)
    • pri Password vpišite geslo za e-račun
    • pri Use SSL pritisnite na gumb Off
    • pri Authentication naj bo izbrano Password
    • pri Server Port vpišite št. vrat, ki jih uporablja naš poštni strežnik (v primeru, da ne veste, katera je ta številka, si preberite navodila na strani Nastavitve za poštne odjemalce – kateri poštni strežnik izbrati?)
  5. Pritisnite na na Done/Verify.

Sedaj lahko na vašem iPad-u prebirate in pošiljate e-sporočila iz poštnih predalov za vašo domeno.

Sorodni članki:

Objavljeno v kategoriji Vprašanja pred naročilom | Napiši komentar

Nastavitev POP3 strežnika na telefonu s sistemom Android

Objavljeno: 14. November, 2011 ,

Gostujete na naših strežnikih in želite prejemati in pošiljati pošto, vezano na vašo lastno domeno, preko prenosnega telefona z operacijskim sistemom Android?

Postopek za nastavitev POP3 strežnika na takem telefonu ni zapleten. Celoten postopek zajema vpis e-maila, uporabniškega imena in gesla, imena in številko pop strežnika. Označiti je potrebno še določeno polje in vpisati ime in št. vrat smtp strežnika ter uporabniške podatke.

Celoten potek v 5. korakih:

  1. V primeru, da v telefonu ne obstaja noben e-račun, kliknite na ikono Mail. V nasprotnem primeru iz menija izberite Mail => Menu => More => New Account.

  2. Na izbor boste imeli nastavitev e-pošte z z Exchange ActivSync in Other (POP3/IMAP). Izberite drugo opcijo – Other (POP3/IMAP).
  3. V vnosna polja vnesite podatke uporabniškega računa in POP3 strežnika za sprejemanje pošte:Nastavitve strežnika za dohodno pošto
    1. za Protocol izberite POP
    2. v polje Email adress vpišite naslov e-računa, ki ga boste uporabljali (npr. info@mojadomena.si, pri čemer besedo mojadomena nadomestite z imenom vaše domene).
    3. v polje Username vpišite uporabniško ime za ta e-račun  - to je naslov e-računa v katerem je znak @ zamenjan z znakom +
    4. v polje Password vpišite svoje geslo e-računa
    5. v polje POP server vpišite ime POP strežnika (to je zapis mail.mojadomena.si, v katerem besedo mojadomena nadomestite z imenom vaše domene)
    6. pri Security Type izberite none.
    7. za Server Port vpišite 110.
  4. Kliknite gumb Next. Sedaj boste nastavili še strežnik za pošiljanje pošte:Nastavitve strežnika za odhodno pošto
    1. v primeru, da uporabniško ime in geslo še ni vpisano, ga ponovno vpišite v vnosna polja Username in Password
    2. Za SMTP server vpišite mail.mojadomena.si, pri čemer besedo mojadomena nadomestite z imenom vaše domene.
    3. Za Port (Server Port) vpišite številko strežnika za odhodno pošto. V primeru, da ne veste, katera je to številka, si oglejte navodila v članku Nastavitve za poštne odjemalce – kateri poštni strežnik izbrati?
    4. Za Security Type izberite opcijo none.
    5. Obkljukajte polje Require sign-in
  5. Kliknite na gumb Next in shranite svoje nastavitve.

Sorodni članki:

Objavljeno v kategoriji Elektronska pošta | Napiši komentar

Kaj je Internet protocol suite?

Objavljeno: 8. November, 2011 ,

Internetni nabor protokolov (angl. Internet protocol suite) je množica komunikacijskih protokolov, uporabljenih v Internetu in drugih podobnih omrežjih. Protokoli so formalni opisi pravil , dogovorov in postopkov, katere morajo računalniki upoštevati, da je med njimi možna komunikacija. Internetni nabor protokolov je poznan tudi pod imenom TCP/IP (po najpomembnejših protokolih iz njegove množice, TCP in IP), kar pa ni najbolj ustrezno, saj je v realnosti Internet protocol suite nadmnožica od TCP/IP.

V Internetnem naboru protokolov so metode in protokoli razvrščeni v hierarhične abstraktne nivoje. Spodaj navajamo nivoje, v oklepajih pa nekaj protokolov teh nivojev:

  • aplikacijski nivo (DNS, FTP, HTTP, IMAP, IRC, POP, RPC (SOAP), SMTP, SSH, Telnet, TLS/SSL, itd.)
  • transportni nivo (TCP, UDP, itd.)
  • internetni ali mrežni nivo (IP (IPv4, IPv6), ICMP, itd. )
  • fizični nivo (Media access control (Ethernet, DSL, ISDN), itd. )

Denimo, da hočemo poslati nek dokument preko Interneta. Da to storimo, bomo najprej potrebovali aplikacijo – program z vmesnikom, ki omogoča uporabniku komunikacijo z računalnikom. Ko bomo sprožili akcijo za prenos podatkov, bo tok podatkov potoval preko štirih nivojev.

  1. Aplikacijski nivo je tisti, s katerim imamo uporabniki neposreden stik. Zadolžen je za izmenjavo (pošiljanje in prevzemanje) toka podatkov s transportnim nivojem.
  2. Transportni nivo dobi tok podatkov od aplikacijskega nivoja in jih razdeli na TCP pakete. Vsak paket opremi z glavo in zaporedno številko. Pakete pošlje internetnemu nivoju.
  3. Internetni nivo prestreže TCP paket od transportnega nivoja in mu doda 2 IP naslova, ki definirata izvor in ponor. S tem je določen fizični naslov, kam morajo podatki potovati. Podatki se pošiljajo v obliki datagramov. Internetni nivo vsak datagram, opremljen s paketom in naslovom ponora, pošlje na fizični nivo.
  4. Fizični nivo je zadolžen za prenos datagrama preko omrežja do ponora. Datagrami potujejo po mreži preko raznih naprav, kot so usmerjevalniki (routers), switch, hub,…, do končne naprave, oz. ponora.

Zgoraj opisane naloge nivojev veljajo za potovanje podatkov od izvora do ponora. Ko prispejo do ponora, pa se podatki obdelajo v obratnem vrstnem redu. Torej, fizični nivo na posamezni vmesni napravi jih prestreže in iz glave datagrama ugotovi, ali so namenjeni tej napravi.

Sorodni članki:

Objavljeno v kategoriji Razlaga pojmov, Splošni računalniški pojmi | Napiši komentar

Kaj je hypertext?

Objavljeno: 18. Oktober, 2011 ,

Hypertext je tekst, prikazan na računalniku ali kakšni drugi elektronski napravi z referencami (povezavami) na druge tekste, do katerih ima bralec takojšen dostop, običajno s tem, ko klikne na miško.

Hypertext povezave lahko kažejo tudi na tabele, slike in druge predstavitvene objekte, v splošnem do nekega vira. Predpona hyper izvira iz grščine in pomeni nad. Hypertext v slovenščino prevajamo kot hiperbesedilo, hipertekst in nadbesedilo.

Hypertext se velikokrat uporablja tudi na mestih, kjer bi bilo primerneje uporabiti besedo hypermedia. Pri slednji je namreč bolj očitno, da je povezava do nekega vira lahko prikazana tudi kot slika ali kak drug medijski objekt (npr. video).

Hipertekst dokumenti so lahko:

  • statični (pri teh je vsebina vnaprej pripravljena)
  • dinamični (pri teh je vsebina spreminjajoča in odvisna od uporabniških vnosov)

Statične hipertekst dokumente lahko uporabimo za medsebojno povezavo zbirke podatkov v knjigah, na CD-jih, računalniških aplikacijah. Hipertekst lahko izdela zelo kompleksne dinamične sisteme (medsebojnih) povezav. Najbolj popularna implementacija takega hiperteksta je www (World Wide Web).

Beseda hypertext je prisotna tudi v pojmih htaccess (hypertext access), HTML (HyperText Markup Language), HTTP (Hyper Text Transfer Protocol).

Objavljeno v kategoriji Razlaga pojmov, Spletne strani, Splošni računalniški pojmi | Napiši komentar

Kaj je FTP odjemalec?

Objavljeno: 11. Oktober, 2011 ,

Predvidevamo, da poznate pojem FTP, sicer si predhodno oglejte razlago na strani Kaj je FTP?

FTP odjemalec je program, ki omogoča prenos datotek z vašega računalnika na strežnik in obratno. Običajno se morajo uporabniki FTP odjemalca pred uporabo avtenticirati – prijaviti, možna pa je tudi anonimna prijava (podrobneje v članku Kaj je anonymous FTP?).

Nekaj FTP odjemalcev: Total Commander, FileZilla, SmartFTP, Core FTP, Cyberduck.

Funkcije FTP odjemalca

FTP odjemalci omogočajo izvajanje množice ukazov, s katerimi lahko npr.:

  • pridobimo informacije o računu
  • izbrišemo datoteko
  • pridobimo informacije o datoteki ali imeniku
  • ustvarimo imenik
  • izpišemo vsebino imenika
  • preimenujemo datoteko / imenik
  • ugotovimo velikost datoteke

FTP odjemalci se med seboj razlikujejo, ne le po izgledu, ampak tudi po funkcijah, protokolih in operacijskih sistemih, ki jih podpirajo,…

Poglejmo si nekaj razlik:

  • Večinoma odjemalci podpirajo prenos preko protokola FTP, nekateri pa omogočajo še druge protokole, kot so FXP, DAV/HTTP(S) in varni FTP protokoli FTP over SSH, SFTP, FTPS.
    Opomba: FTP ni namenjen kriptiranju podatkov, ki se prenašajo. Vsi prenosi so preprost tekst. To pomeni, da je protokol dovzeten za sniffing – vrsto napada, kjer lahko nepooblaščena oseba prestreže podatke, ki se prenašajo preko računalniške mreže. Rešitev problema je v uporabi varnega FTP protokola.
  • Nekateri FTP odjemalci so brezplačni, pri nekaterih je brezplačna verzija funkcijsko omejena, pri nekaterih je brezplačna verzija le poskusna, nekateri pa so plačljivi.
  • Pri nekaterih je možno prenos datoteke s strežnika prekiniti.
  • Nekateri omogočajo komprimiranje (stiskanje podatkov).
  • Nekateri (npr. FileZilla) omogočajo rekurzivno določanje pravic datotekam in imenikom (recursive chmod – ukaz, ki spremeni pravice vsem datotekam v nekem imeniku in vsem datotekam v podimenikih).

Podrobno primerjavo več kot 50 FTP odjemalcev si lahko ogledate na v članku Comparison of FTP client software na wikipediji.

Sorodni članki:

Objavljeno v kategoriji FTP računi, Gostovanja, Spletne strani, Splošni računalniški pojmi | Napiši komentar