To je DNS strežnik. Strežnik, ki ga uporablja sistem domenskih imen (DNS - Domain Name System). Imenujemo ga tudi imenski strežnik (angl. name server). Vzdržuje bazo imen domen in njihovih pripadajočih IP naslovov.
DNS tehnologija vam omogoča, da v spletni brskalnik vpišete naslov kot je npr. www.presentia.si, ki se pretvori v IP naslov strežnika, na katerem je shranjena spletna stran, na katero kaže vpisani naslov.
Sistem domenskih imen (DNS) je odgovoren za dodeljevanje domenskih imen in preslikovanje teh imen v IP naslove na podlagi avtoritativnih imenskih strežnikov za vsako domeno. Avtoritativni imenski strežniki so odgovorni za svoje glavne domene in lahko določajo druge avtoritativne strežnike za svoje poddomene.
V Internetu velja analogija, ki pojasnjuje, kaj je DNS. Podobno, kot človek poišče ime v telefonskem imeniku, da bi našel številko, sistem imenskih strežnikov v Internetu poišče IP naslov za človeku prijazna imena strežnikov.
DNS hierarhija
DNS strežniki med seboj komunicirajo z uporabo privatnih mrežnih protokolov. Vsi DNS strežniki so organizirani hierarhično. Na vrhu hierarhije so vrhovni strežniki, ki hranijo kompletno bazo imen domen in njihovih pripadajočih IP naslovov. Takih strežnikov je na svetu le 13. Ostali se nahajajo na nižjih levelih hierarhije in hranijo le delčke celotne baze. Eden takih strežnikov je npr. Arnesov DNS strežnik, ki poleg nekaterih drugih hrani podatke o vseh slovenskih .si domenah. Veliko strežnikov na nižjih levelih je v lastni internetnih ponudnikov (npr. Siol, T2, Sinfonika, Amis, UPC Telemach, Voljatel).
Arhitektura odjemalec – strežnik
DNS omrežje bazira na arhitekturi odjemalec – strežnik. Vaš spletni brskalnik je v vlogi odjemalca, ki pošilja zahteve (poizvedbe) po spletnih straneh na DNS strežnik vašega internetnega ponudnika. V primeru, da ta DNS strežnik hrani IP naslov strani, ki jo iščete, ga posreduje odjemalcu, sicer pa avtomatično pošlje poizvedbo na DNS strežnik, ki je višje na lestvici. Prej ali slej pride do tega, da en strežnik pozna IP in ga vrne nazaj prejšnjemu strežniku, in ta prejšnjemu, in… dokler ni vrnjen vašemu brskalniku.
Imenski strežniki domene
Vsaka domena ima vsaj en avtoritativen DNS strežnik, ki hrani in z javnostjo deli informacije o tej domeni ter domenskih strežnikih vseh domen, ki so zanjo določeni.
Pri registraciji domene preko registrarja domen (npr. Presentia) je potrebno za glavno domeno določiti avtoritativne imenske strežnike: primarni imenski strežnik in vsaj en sekundarni imenski strežnik. Ta zahteva je potrebna zato, da se zagotovi delovanje domene tudi v primeru, če en imenski strežnik postane nedosegljiv. Glavni imenski strežniki so pogosto tipa master server, sekundarni pa so lahko tipa slave server.
Avtoritativni imenski strežnik poda odgovor poizvedbam, ki poizvedujejo po imenih domen, ki so bila določena s strani administratorja. Avtoritativni strežnik je lahko master server ali pa slave server. Master server je strežnik, ki ima shranjene originalne kopije vseh zon zapisov. Slave server pa uporablja avtomatični sistem, ki komunicira z strežnikom tipa master server in periodično posodablja zapise z namenom, da bi vzdrževal identične kopije originalov.
Sorodni članki:
