IP naslov je število, ki enolično določa posamezno napravo ali računalnik v omrežju Internet. Kratica IP adress zamenjuje angleško zvezo Internet Protocol.
IP v osnovi hrani naslednje podatke:
- v kateri državi se nahaja računalnik, preko katerega se povezujemo v Internet
- kdo je naš internetni ponudnik (ISP)
- v primeru, da imamo statični IP, določa stalni naslov našega računalnika oziroma routerja
Ko obiščemo poljubno spletno stran v Internetu, lahko administrator strežnika, na katerem je spletna stran shranjena, in pogosto tudi lastnik strani (tudi ko ni administrator strežnika), izve, preko katerega IP-ja smo stran obiskali. Naša identiteta je tako razkrita. Te informacije lahko skrijemo v primeru, da uporabljamo specifičen proxy strežnik.
Vse naprave, ki se povezujejo v Internet, imajo svoj unikaten IP naslov. Z virtualnim gostovanjem pa lahko dosežemo, da ima en računalnik več domen in več IP naslovov. Tak računalnik se obnaša kot več računalnikov.
Spletne strani so shranjene na strežnikih s svojo IP številko. To lahko preverite na spletnih straneh, ki za seboj nimajo algoritma za preusmeritve naslovov. Naredite naslednje:
- V spletni brskalnik vpišite URL spletne strani http://www.presentia.si/
- Del URL naslova je ime domene - presentia.si. Domena presentia.si je direktno povezana z IP številko strežnika, na katerem so shranjene spletne strani.
- Namesto domene in protokola www lahko v resnici v brskalnik vpišemo tudi IP naslov in ustrezni imenik na disku strežnika in bomo prišli do iste spletne strani. Spletne strani domene presentia.si so shranjene na strežniku z IP številko 212.18.63.30 v imeniku presenti. Vpišite v brskalnik http://212.18.63.30/~presenti/ in se prepričajte sami.
Domene se uporabljajo zato, ker večina ljudi namesto številk raje uporablja imena. Za pretvorbo med imeni domen in IP naslovi skrbi DNS.
Za enkrat se v svetu uporablja predvsem protokol IPv4. Pri teh je IP naslov sestavljen je iz štirih sekcij, ločenih s piko. Ti IP naslovi so 32 bitni, običajno zapisani s štirimi osembitnimi vrednostmi. 8-bitov lahko v desetiški obliki predstavljaja števila od 0 do 255. Zgled takega IP naslova je npr. 193.95.198.35. Ta sandard omogoča približno 2^32 = 4.294.967.296 IP naslovov (vse kombinacije niso dovoljene).
Ker naslovov zmanjkuje, so razvili novo različico protokola IP – IPv6. Osnovna pridobitev protokola IPv6 je razširitev naslovnega prostora, saj ta ni več velik 32 bitov, ampak 128 bitov, kar omogoča 2^128 = 3,4 × 10^38 različnih naslovov.
Na Kitajskem že desetletja razvijajo IPv9, o katerem je znano le, da je podoben IPv6 in da so IP naslovi 256 bitni. To pomeni, da je možnih kombinacij 2^256 = 1.157920892 × 10^77.
