DNS je kratica za
Domain Name System/Service/Server (sistem domenskih imen) in označuje sistem za pretvorbo IP naslovov iz numeričnih zapisov v spletni naslov. Za te pretvorbe skrbijo
imenski streniki (
DNS strežniki).
Najprej na kratko...
DNS zapis je distributivno ponujeno ime za omrežja TCP/IP (npr. internet). Ime je prijazno uporabnikom. TCP/IP računalniki za identificiranje drug drugega uporabljajo IP naslove, ki ljudem na splošno niso privlačni in so težje zapomnljivi (npr. 212.18.63.30), zato te številke pretvorimo v imena, s katerimi bolje delamo (npr. ns1.presentia.si). Ponudnik ponuja omrežni sistem za omrežne vire in za reševanje njihovih imen v IP-naslove. Računalniki TCP/IP pogosto (npr. ko preko brskalnika dostopamo do neke strani) dostopajo do strežnikov DNS, da jim pošljejo naslove računalnikov, do katerih želijo dostop. Če DNS strežnik v svoji bazi nima naslova, pošlje poizvedbo drugemu DNS strežniku. DNS strežnikov je več, so hierarhično povezani in med seboj komunicirajo, da najdejo IP naslov, ki je povezan z zahtevanimi imeni. Ko je naslov najden, se pošlje nazaj k odjemalcu, ki je začel komunikacijo s ciljnim sistemom, ki uporablja ta naslov IP.
Za bolj praktično razlago glejte opis spodaj.
Tipi DNS zapisov
Pomembne kategorije podatkov, shranjene na DNS vsebujejo:
- * A zapis ali "address record" preslika ime gostitelja v 32-bitni IPv4 naslov.
- * AAAA zapis ali "IPv6 address record" preslika ime gostitelja v 128-bitni IPv6 naslov.
- * CNAME zapis ali "canonical name record" naredi alias domene. Domena z privzetim imenom (aliased domain) dobi vse poddomene in DNS zapise originalne domene.
- * MX zapis ali "mail exchange record" preslika domensko ime v spisek "mail exchange" strežnikov za to domeno.
- * PTR zapis ali "pointer record" preslika IPv4 naslov v kanonično ime (canonical name) za tega gostitelja.
- * NS zapis ali "name server record" preslika domensko ime na spisek DNS strežnikov določenih za to domeno.
- * SOA zapis ali "start of authority record" določi DNS strežnik, kateri zagotavlja določene informacije o Internet domeni, elektronsko pošto domenskega administratorja, domensko serijsko številko, in različne števce, ki osvežujejo področje.
- * SRV zapis je "generalized service location record".
- * TXT zapis dovoljuje administratorjem, da vstavijo poljuben tekst v DNS zapis. Na primer komentarje in zapiske.
Drugi tipi zapisov preprosto zagotavljajo informacije (npr. LOC zapis nam pokaže fizično lokacijo gostitelja), ali podatke (npr. WKS zapis nam pokaže spisek strežnikov, ki ponujajo podporo za HTTP ali POP3 za domeno).
Praktična razlaga tega, kaj je DNS
S spletnim brskalnikom (Firefox, Safari, Internet Explorer, Netscape Navigator) brskate po internetu, kliknete na povezavo, ki vodi do naše strani, ali v URL vrstico vtipkate njen naslov. Kaj se zgodi?
Kako brskalnik ve, kam iti po vsebino strani, katero pravkar berete, da jo bo prikazal na monitorju?
Kako naš strežnik fortis ve, kam poslati vsebino strani, ki je pred vami?
Neposredno en za drugega ne vesta (razen izjemoma, ko ju ročno seznanimo med seboj).
Odgovore si poglejmo na primeru.
Vaš računalnik, naš strežnik, vsak računalnik, oziroma naprava, ki vam omogoča dostop do interneta, ima svojo številko, imenovano IP naslov. Ta omogoča komunikacijo med računalniki (med seboj se morajo namreč identificirati s številko).
Ker v brskalnik v URL naslovno vrstico niste vtipkali IP številke našega strežnika, ampak neko bolj pametno ime (www.presentia.si/baza-znanja/...), vaš računalnik potrebuje nekoga, ki bo ta naslov prevedel v IP naslov strežnika. To je DNS strežnik. On je posrednik med vašim računalnikom, ki mu pravimo odjemalec, in našim strežnikom. DNS strežnik vašemu računalniku sporoči IP našega strežnika, na katerem je shranjena vsebina strani, ki je pred vami.
Kot je bilo rečeno, IP našega (pa tudi poljubnega) strežnika na splošno ljudem ni lahko zapomnljiv, zato ima svoje
DNS zapise. Ko poizvedba "najdi lokacijo spletne strani", ki jo sproži vaš brskalnik, zapusti vaš računalnik, se paket podatkov znajde v internetnem omrežju. Ne ve, kje je končen cilj, zna pa priti do vrhovnega DNS strežnika (v našem primeru do Arnesa). Ta razpozna, da je v URL naslovu domena s
končnico .si. "Opa! Ta je pa naš!", "si reče". V svoji tabeli poišče registrarja domene presentia.si. To smo v našem primeru kar mi. Zato se obrne na pomoč k našem DNS strežniku. Ta v svoji tabeli pogleda, na katerem IP-ju je shranjena spletna stran, ki je pred vami. Ta IP je posredovan nazaj odjemalcu, ki je zažel komunikacijo (vaš računalnik).
Vaš brskalnik zdaj ve, na koga se obrniti, da bi videl vsebino spletne strani. Našemu strežniku pošlje novo poizvedbo "pošlji mi vsebino strani".
Informacije o upravljanju dns zapisov si oglejte na strani
dns upravljanje.